Sporočilo
  • Direktiva EU e-zasebnosti
    EU e-Privacy Directive

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtentikacijo, navigacijo in druge funkcije. Z uporabo naše spletne strani, se strinjate, da se lahko postavi te vrste piškotkov na vaši napravi.
    This website uses cookies to manage authentication, navigation, and other functions. By using our website, you agree that we can place these types of cookies on your device.

    Oglejte si e-Direktivo o zasebnosti
    View e-Privacy Directive Documents

PDFnatisniE-pošta

Kras

O KRASU

Kras je nizka apnenčasta planota na zahodu Slovenije, ki se razprostira nad Tržaškim zalivom. Višina planote je med 200 in 500 metri nadmorske višine in se znižuje od jugovzhoda proti severozahodu. Najnižji del Krasa je v okolici Brestovice (62 m.n.v.), najvišja točka na tem delu Krasa pa je Trstelj (643 m.n.v.). Površinsko zajema 440 kvadratnih kilometrov in sodi k veliki makrogeografski enoti sredozemskega sveta. Skupno je v Sloveniji 8600 kvadratnih kilometrov kraškega ozemlja, kar predstavlja 43% sovenskega ozemlja.

Po definiciji je kras oblika zemeljska skorje na sorazmerno dobro in enakomerno topnih kamninah. Procesi raztapljanja krajino oblikujejo, zato najdemo tu posebne površinske oblike (škraplje, vrtače, škavnice, žlebiči, korozijske stopničke, podzemne jame,... – kraški pojavi) in posebno, kraško hidrologijo.

Regionalno ime Kras je v strokovno terminologijo prišlov 19. stoletju, po zaslugi geografov in geologov. Z veliko začetnico zapisana beseda Kras označuje regionalno ime planote nad Tržaškim zalivom (Matični Kras). Beseda kras z malo začetnico pa označuje tip reliefa na zemeljskem površju.

Vegetacija na tem delu Krasa je zelo specifična, prav zaradi močne degradacije okolja med prvo svetovno vojno (eksplozije granat, obrambni položaji), izkoriščanja površin za ovčjerejo in kozjerejo ter zaradi obsežnega sekanja gozdov. Dandanes je intenzivnost rabe tal podpovprečna. Poleg tega so pred leti bila izvedena pogozdovanja in Kras se spet zarašča (gmajna).

 

O OBČINI MIREN – KOSTANJEVICA

Občina Miren – Kostanjevica je bila ustanovljena 3. oktobra 1994. Takrat praznujemo tudi občinski praznik. Geografsko je občina sestavljena iz dveh delov in sicer nižinskega dela ob reki Vipavi in kraškega dela. Velikost občine je 62,8 kvadratnih kilometrov in obsega 15 naseljij, ki so združene v 8 krajevnih skupnosti. Število vseh prebivalcev je nekaj manj kot 5000.

Sredozemski vplivi se zrcalijo tako v videzu kot v gospodarskih razmerah. Skozi stoletja se je oblikoval in ohranjal značilen vzorec zemljiške rabe. Prebivalci so se pred prvo svetovno vojno preživljali predvsem s kmetijstvom ter z dodatnimi nekmetijskimi dejavnstmi kot so čevljarstvo (značilno za Miren), opekarstvo (značilno za Bilje, Goriške opekarne), kamnoseštvo (Kras), furmanstvo, škarabacarstvo (izdelovanje bičev, Kras)...

Med obema vojnama se je veliko prebivalcev odselilo, po drugi svetovni vojni pa se je začela industrializacija, kar je povzročilo opuščanje kmetijstva.

Sedaj se ponovno obuja stare tradicje preko raznih društev in zainteresiranih posameznikov.

 

O KRAJEVNI SKUPNOSTI OPATJE SELO

Krajevna skupnost Opatje selo, v kateri ima društvo sedež, je nejvečja v kraškem delu občine. Ima nekaj manj kot 500 prebivalcev. Obsega vasi Opatje selo, Lokvica, Nova vas in Segeti.

 

LOKVICA

 

Nadmorska višina: 220 m

Število prebivalcev: 60

Pošta: 5291 Miren

Lokvica je dobila ime po številnih naravnih in umetnih lokvah, ali po domače kalih, okrog vasi.

Je dobro izhodišče za kolesarske in pohodniške izlete ter za obisk Poti miru na Krasu. Prebivalci vasi se poleg zaposlitve v večini ukvarjajo tudi s kmetijstvom, ki je bil včasih glavni vir preživetja. V vasi se ponovno razvija konjereja. Vas ima tudi pekarno in vinotoč, kjer je tudi sedež turističnega društva I.SVIT. Vas leži 2 kilometra od meje z Italijo Blizu vasi je tudi zaselek Segeti, ki naj bi nekoč bil dom ovčjerejcev iz Istre.

 

OPATJE SELO

 

Nadmorska višina: 172

Število prebivalcev: 390

Pošta: 5291 Miren

Opatje selo leži tik ob Italijanski meji. Je večje razpotegnjeno naselje. V preteklosti se je prebivalstvo preživljalo predvsem s kmetijstvom. Izstopajoče obrti so bile »škarabacarstvo«, kamnoseštvo in reja sviloprejk. Škarabace oziroma biče so izdelovali iz avtohtonega drevesa »kropince«, biče pa so prodajali po celotni takratni Avstriji (pred 1. sv.vojno). Dandanes je Opatje selo znano po Prvomajskih srečanjih. V vasi aktivno deluje Prosvetno društvo »Kras«, ki združuje pevske zbore ter dramsko skupino. V vasi je tudi obrtna cona s kamnoseško in lesarsko dejavnostjo. v vasi pa ima sedež tudi Turistično društvo Cerje.

 

NOVA VAS

Nadmorska višina: 202 m

Število prebivalcev: 57

Pošta: Miren 5291

 

Tudi Nova vas je vasica, tik ob meji z Italijo, kjer stoji tudi nekdanja karavla JLA. V Novo vas se pripeljemo po stranski cesti iz Opatjega sela. V Devinskem Urbarju je že leta 1524 omenjena vasica Skamnica, ki po logični razlagi in pričanjih opisuje prav Novo vas. Prebivalci se le delno še ukvarjajo s kmetijstvom, zato obdelane površine najdemo le tik ob vasi. V vasici na Francetovi kmetiji vzgajajo koze za pridelavo mleka in mlečnih izdelkov pa tudi suhomesnatih izdelkov. Poleg koz, prašičev in krav imajo na kmetiji tudi konje za jahanje.

Če se iz vasice odpravimo po makadamski cesti proti vzhodu, levo od pokopališča, prispemo najpej do razglednega stolpa. Če pot še nadaljujemo pridemo do naslednje zapuščene karavle JLA. Od nje desno pa do Kremenjaka, kjer se nam odpre prečudovit pogled na Jadransko morje (Tržaški zaliv,Tržič)