Kras je nizka apnenčasta planota na zahodu Slovenije, ki se razprostira nad Tržaškim zalivom. Višina planote je med 200 in 500 metri nadmorske višine in se znižuje od jugovzhoda proti severozahodu. Najnižji del Krasa je v okolici Brestovice (62 m.n.v.), najvišja točka na tem delu Krasa pa je Trstelj (643 m.n.v.). Površinsko zajema 440 kvadratnih kilometrov in sodi k veliki makrogeografski enoti sredozemskega sveta. Skupno je v Sloveniji 8600 kvadratnih kilometrov kraškega ozemlja, kar predstavlja 43% sovenskega ozemlja.

Po definiciji je kras oblika zemeljska skorje na sorazmerno dobro in enakomerno topnih kamninah. Procesi raztapljanja krajino oblikujejo, zato najdemo tu posebne površinske oblike (škraplje, vrtače, škavnice, žlebiči, korozijske stopničke, podzemne jame,... – kraški pojavi) in posebno, kraško hidrologijo.

Regionalno ime Kras je v strokovno terminologijo prišlov 19. stoletju, po zaslugi geografov in geologov. Z veliko začetnico zapisana beseda Kras označuje regionalno ime planote nad Tržaškim zalivom (Matični Kras). Beseda kras z malo začetnico pa označuje tip reliefa na zemeljskem površju.

Vegetacija na tem delu Krasa je zelo specifična, prav zaradi močne degradacije okolja med prvo svetovno vojno (eksplozije granat, obrambni položaji), izkoriščanja površin za ovčjerejo in kozjerejo ter zaradi obsežnega sekanja gozdov. Dandanes je intenzivnost rabe tal podpovprečna. Poleg tega so pred leti bila izvedena pogozdovanja in Kras se spet zarašča (gmajna).